Paradižnik na vsakem vrtu in v kuhinji

Paradižnik je zelenjava, ki jo radi pridelujemo v domačem vrtu. Običajno bogato obrodi slastne paradižnike, ki jih potem pojemo v solati ali surove ali  jih lahko uporabimo za kuhanje odličnih omak.

Paradižnik sadimo na grede, ki so na sončni legi.

Paradižnik dobro uspeva v dobro odcedni vrtni zemlji z rahlo kislim pH (6 do 6,8). Pred sajenjem zemljo dobro pognojimo s kompostom.

Dobri sosed paradižnika je: solata, por, zelje, zelena, koleraba, bazilika, fižol, česen, korenček, špinača in čebula.

Na grede običajno sadimo sadike, ki jih vzgojimo ali kupimo pri vrtnarju. Na prosto jih sadimo, ko minejo spomladanske pozebe. Primeren čas je druga polovica aprila in maja. Sadike, ki smo jih vzgojili v rastlinjaku, moramo pred presaditvijo v gredo utrditi, da ne doživijo šoka ob nižjih nočnih temperaturah. Utrjujemo jih približno 10 dni.

Če želimo sadike pridelati sami, sejemo semena paradižnika v posode ali setvene pladnje v rastlinjaku ali drugem toplem in svetlem prostoru na začetku marca. Ko so rastlinice dovolj velike, jih presadimo v lončke.

Gredo, kamor bomo posadili paradižnik, prekopljemo od 15 do 20 cm globoko in vkopljemo kompost. Sadike damo iz lončkov, tako da se zemlja drži korenin in jih posadimo tako globoko, kot so bile v lončkih. Zraven namestimo primerno oporo, ki mora biti dovolj visoka. Višina je odvisna od sorte paradižnika, ker različne sorte različno visoko zrastejo. Med posameznimi sadikami paradižnika naj bo približno 100 cm prostora.

Če želimo imeti lepe paradižnike, redno gnojimo z gnojili, ki vsebujejo fosfor in kalij. Redno zalivamo, da preprečimo odpadanje cvetov. Paradižniki potrebujejo veliko vode. Da se tla ne izsušujejo preveč, položimo zastirko. Med rastjo piniciramo stranske poganjke v zalistniku dolžine od 2 do 3 cm. S tem preprečimo razvoj več stebel.

V letih, ko je veliko dežja, listi paradižnikov intenzivno rumenijo in v nekaj tednih lahko propadejo cele rastline. Da to preprečimo, paradižnike zaščitimo pred dežjem s streho in jih pri zalivanju nikoli ne škropimo.

Vzgoja paradižnika na kratko:

Čas setve: Običajno sejemo 15.-20.3., lahko pa tudi že začetek marca, vendar morate paziti, da se vam sadike ne "pretegnejo", saj bodo dlje časa noter. Načeloma velja pravilo, da se seje okrog 8 tednov pred sajenjem na stalno mesto.
Semena naj kalijo na sobni temperaturi (recimo v dnevni sobi, na okenski polici zraven radiatorja) okrog 20-22°C,

Lončki: Posejemo jih v lončke premera od fi9 do fi 12 cm.

Zemlja: Zemlja naj bo primerna za pikiranje zelenjave.

Setev: Lonček napolnimo do približno 2/3 z zemljo, na katero položimo željeno količino semen (glede na velikost lončka in željene količine sadik – posejemo vedno več semen). Lahko tudi bolj "nagužvamo", saj bomo itak potem presadili (pikirali). Pokrijemo s približno 1cm plastjo zemlje. Zalijemo, vendar ne preveč (voda mora lepo odteči) in postavimo na podstavek – lahko kakšen star pladenj, podstavek od posod za rože ipd.

Zalivanje:
Vedno zalivamo toliko, da je zemlja vlažna in ne "napita" z vodo. V suhi zemlji pa ne bodo mogla kalit. Zalivamo vedno po potrebi, voda mora odteči ne zalivamo po rastlinah.

Pikiranje:
Ko sejančki naredijo prve liste (približno po 14 dneh), jih prepikiramo – presadimo. Tisti prejšnji listi so klični listi. Nove prepoznamo po drugačni obliki. Pri pikiranju pazimo, ko delamo s krhkimi sejančki, saj jih lahko poškodujemo. Zemlja naj bo bolj suha, saj je mokra zemlja težja in hitreje poškodujemo sejančke. Lonček malo stisnemo in nežno damo ven sejance skupaj z zemljo. Razrahljamo zemljo in ločimo sejance skupaj z zemljo, kolikor se to pač da. Če ima kakšen sejanec posebej dolgo glavno koreninico, jo skrajšamo (odščipnemo z nohti) približno do dolžine ostalih korenin. Na ta način bo sadika razvila močnejši koreninski sistem.
Pripravimo nove lončke (če kupujete, nabavite številko 10). Pokrijemo dno z zemljo (kakšen cm, odvisno od velikosti sejancev in posode). Sejancu razrahljamo koreninsko grudo in ga položimo v lonček (držimo ga čim bolj proti dnu, kjer je močnejši) in zasujemo z zemljo skoraj do kličnih listov (kakšen cm manj). V lončku naj bo po 1 sadika, ali pa več, če imamo večje lončke. Nežno zalijemo (spet ne preveč, saj lahko pikiranci zgnijejo). Nato zalivamo po potrebi in nikakor ne preveč (vlažna zemlja vs. mokra zemlja), predvsem pa ne po rastlinah, saj bomo sigurno staknili kakšno bolezen. Med zalivanji obvezno pustimo, da se zemlja osuši (odstopi od lončka) – listi ne smejo oveneti. Tako se rastlina pripravi na sušo.

Pikiranci naj bodo še kakšen teden v toplem prostoru, nato pa jih prestavimo v bolj hladen prostor (15°C), kjer imajo dovolj oz. čim več sonca. Če jih bomo pustili v toplem prostoru, se bodo pretegnili. Redno jih obračamo (pretegnjenost).

Utrjevanje:
Ko se aprila dnevi otoplijo (>18°C), lahko čez dan damo sadike na prosto, da se učvrstijo - stebla morajo namreč postati čim bolj močna, da bodo lažje nostila plodove – lahko se namreč zlomijo (teža, veter). Listi bodo bolj temno zeleni, če bodo imeli dovolj svetlobe. Ne izpostavljajte mladih sadik, ki še niso prilagojene, močnemu soncu, saj jih bo ožgalo (listni ožig). Ko jih dajamo ven, pazimo na veter in dež – če niso prilagojene (še nežne), jih bo zlomilo (zavetje). Nežen vetrič je zelo idealen za utrjevanje, sicer pa vse delamo postopoma. Če vam bo veter zlomil kakšno sadiko, jo lahko še rešimo – odrežemo jo na mestu, kjer se je zlomila. Porežemo skoraj vse liste, pustimo le tiste na vrhu, in jo čim globlje damo v zemljo (v lonček). Zemlja naj bo vlažna. Čez čas bo rastlina naredila korenine in bo primerljiva z ostalimi sadikami.
Ko se še bolj otopli, lahko pustimo sadike zunaj tudi ponoči (v zavetju). Minimalno naj bo to 1 teden preden jih nameravamo posaditi na gredo. Sedaj je tudi čas, da jih pošpricamo z bakrenim pripravkom (npr. Cuprablau, Agrostemin), če to želimo (vedno špricamo v zgodnjih jutranjih urah).

Sajenje:
Sejemo okrog 1.5. (+/- 14 dni), ko mine nevarnost slane (odvisno tudi od leta, zato malo spremljajte forume, kdaj bodo ostali sadili), na čim bolj sončno mesto – paradižniki potrebujejo SONCE. V senci bodo slabo rasli in boste obrali zelo malo paradižnikov, ki bodo zelo majhni. Sonce naj bo na dosegu cel dan (meni npr. hela hiša popoldne senco na vrtu, zato sem paradižnike preselila na njivo, na vrtu pa gojim drugo zelenjavo – solatnice, zelišča ipd.).
Nekaj dni pred sajenjem potrgamo klične liste in še nekaj ostalih višje, da lahko sadiko na gredi (oz. v posodi – za tiste, ki boste gojili v posodah) zakopljemo globlje (razrahljamo koreninsko grudo). Tega ne delamo tik pred sajenjem (bolezni). Listi posejane sadike naj se ne dotikajo tal (bolezni).
Sadimo ob kole – po 1 ali 2 sadiki (jaz sadim 2 in se dobro obnese – kol je med sadikama). Koli so lahko iz različnih materialov:
"kanele", ki jih dobimo na obali (trsje)
bambusove kanele (so že "luksuz", ker ne rastejo ravno na vsakem koraku, kot običajne kanele)
leskovi ali drugi koli – kar vam pač pride pod roko (spomladansko zatiranje razraslega grmovja na posesti)
plastični iz trgovine (izbire je kar precej)

Sadike takoj zvežemo – najraje z rafijo, ker je naravna in jo lahko jeseni pustimo tam.

Razdalja: med koli 50-70cm, med vrstami 100cm. Listi sosednjih rastlin se ne smejo tikati (izjema: tisti 2 sadiki, ki jih sadimo skupaj ob kol) – povečana zračnost in manjša možnost nastanka/prenašanja bolezni.

Če imamo determinantne sorte, ne potrebujejo opore. Posadimo jih bolj na daleč (100cm) in takoj naokoli obložimo s slamo, senom ipd.
Še en recept za bio škropivo, ki ga lahko redno uporabljamo kot preventivo.

Zastiranje:
Okrog sadike lahko daste zastirko iz pokošene trave ipd. Tako boste imeli manj težav s plevelom, zadržalo bo pa tudi nekaj vlage v času suše. Vendar je potrebno okrog rastline vsake toliko malo razrahljat zemljo – kisik koreninam. Lahko si omislite tudi folijo, v katero naredite luknje in posadite sadiko. Ali pa jo potegnemo na vsaki strani vrste (levo in desno od sadike, čim bolj skupaj). Folija zadržuje vodo, kjer ni veliko padavin, po drugi strani pa se korenine ob močni vročini lahko skuhajo in rastlina umre.

Oskrba:
Ko sadika na gredi raste, jo redno privezujemo (da se ne zlomi vrh) in obtrgujemo stranske poganjke – zalistnike. Nad vsakim listom namreč zraste zalistnik ("novo steblo"). Če bi jih pustili, bi imeli pravo goščavo. Če nam je recimo ob kolu, kjer smo imeli 2 sadiki, ena umrla, lahko pustimo drugi sadiki rasti en (ali 2 ali več) zalistnikov in jih pri primerni velikosti privežemo ob kol. Češnjevim paradižnikom lahko npr. pustimo 4 stebla.

Obtrgujemo lahko tudi determinantne sorte, le da njim pustimo več stebel (recimo 4). Načeloma pa se jih ne obtrguje, saj tako zmanjšamo produkt. Obložimo jih s slamo, če smo jih ob sajenju premalo obložili. Plodovi naj bodo na slami in ne na zemlji. Če jih gojite v loncu, je to brezpredmetno.

Zalivanje:
Ko posadimo sadike, jih takoj zalijemo in še kakšna 2 tedna skrbimo, da so redno zaliti. Kasneje jih zalivamo bolj poredkoma, saj paradižnik ne rabi veliko vode. Nikoli ne zalivamo po rastlinah.
Paradižnik ne mara dolgotrajnega poletnega dežja (ko pada več dni zapored, temperature pa so visoke in je zelo soparno) – to so idealne razmere za nastanek bolezni. Zato preventivno špricamo z našimi bio pripravki. Mogoče bomo morali poseči tudi po kakšnih močnejših fungicidih (posvetujte se v prodajalni).

Gnojenje:
Zemljo na gredi pognojimo kot običajno (ne pretiravat), najboljši je hlevski gnoj, če ga lahko kje dobite, ali kompost. Kasneje ni potrebno dognojevat.

Če gojite v posodah, zmešajte malo kupljene zemlje(Compo Sana, Asef) in malo zemlje, ki jo dobite v naravi (navadna zemlja)– le ta je težja in bolje drži vodo, kot tista kupljena. Konec koncev lahko sadite tudi samo v navadno zemljo, ampak bi bilo dobro, da bi bila vsaj malo pognojena (kompost, mineralno gnojilo npr. Osmocote).

Če se vam zdi, da ima vaša rastlina kakšno bolezen, jo poslikajte in mi pošljite slike, lahko pa tudi pogledate na forumih (povezave spodaj).