Pomlad je tu in s tem tudi čas za delo na naših vrtovih. Včasih je na naših vrtovih raslo veliko zelja, ohrovta, cvetače, kolerabe in repe.
Ne pozabimo da kapusnice lahko gojimo na vrtovih in tudi v urbanih vrtovih čez celo leto.
Kapusnice izhajajo iz Sredozemlja. Njihova odlična lastnost je da jih gojimo v spomladanskem in jesenskem času. Uporabne so sveže, presne, kuhane in konzervirane.
Kapusnice so toplotno srednje zahtevna vrtnine z optimalno temperaturo za rast in razvoj v mejah 16-20 °C. Gojimo jih na različnih tipih tal po vsej Sloveniji. Rade imajo vlažna in bogata tla s hranil. Če je v rastni dobi dovolj vlage, bodo naš pridelek zelo bogat.
Če želimo, da nam bodo kapusnice dobro uspevale, moramo kolobariti. Rastline iz tega rodu naj bi na isto mesto prišle šele vsako četrto leto. Upoštevamo tudi dobre sosede kapusnic na vrtu, saj s tem preprečujemo razvoj bolezni in škodljivcev kapusnic.
Zelje, ohrovt in kitajsko zelje oblikujejo čvrste glave, cvetača in brokoli oblikujeta rožo. Brstični ohrovt nam ponuja za nabiranje pozno v jeseni stranske brste. Novo so različni križanci, ki prihajajo iz Azije pri katerih uživamo mlade liste in rozete. Dobro znani sta rukola in kreša, ter mešanice različnih listnih azijskih kapusnic.
Vzgoja sadik kapusnic
Zgodnje zelje in cvetačo, ter za kolerabico je sedaj idealen čas. Kapusnice niso preveč občutljive na mraz in tudi mlade rastlinice dobro prenašajo nizke temperature, zato lahko sadike hitro vzgojimo tudi v neogrevanih, a zaščitenih prostorih, torej v rastlinjakih, plastenikih, tunelih ali toplih gredah. Pri takšnih pogojih bodo malo kasneje vzklile, a bodo sadike že od začetka vzgoje utrjene, močne in odporne.
Postopek priprave in setve kapusnic za vzgojo sadik.
Uporabimo setvene platoje. Plato napolnimo s kvalitetnim substratom za setev, ki ga nežno potlačimo in po potrebi zalijemo. Ko semena položimo v luknjice, jih na tanko prekrijemo s substratom in ponovno rahlo potlačimo.
V vsako luknjico položimo po dva do tri semena in ko ta vzklijejo, eno ali dve šibkejši rastlinici samo odščipnemo, da ne poškodujemo lepih. Na prosto presajamo, ko imajo sadike vsaj dva prava lista. Če so napovedane nižje temperature, po presajanju sadike pokrijemo z belo kopreno.
Dobro je vedeti še rastlinice v neogrevanem prostoru ni priporočljivo preveč zalivati.
Platoje dvignemo namestimo na stiropor ali drug izolator. V zelo hladnih dneh jih prekrijemo z belo kopreno. Najbolj je na nižje temperature občutljiva kolerabica.
Velika pestrost rastlin tega rodu nam pove tudi bogat izbor slovenskih sort, saj so ljudem pomenile pomemben vir prehrane, saj se odlično skladiščijo.
Na izbiro imamo kar nekaj domačih sort kot so sorti repe kranjska okrogla in podolgovata, ter odlično kolerabo rumeno masleno in domače sorte zelja, ki se odlično skladiščijo in kisajo.
Če nas prehiti zima, kapusnic še nismo pobrali z vrta ni nobene škode. Brstični ohrovt je lahko na vrtu globoko v zimo, pobiramo brstiče za sproti. Poleg tega bodo spomladi pozabljene kapusnice ponovno ozelenele in takrat jih ponovno nabiramo. Sočni zeleni poganjki so odlični v pomladni solati.
Saj se pri kapusnicah uporabljajo različni deli rastline z malo domišljije je uporabna cela rastlina.
Zelje, cvetačo, brokoli sadimo na vrt pomladi in v jeseni. V drugi polovici avgusta ponovimo sajenje cvetače in brokolija, ki nam oblikujeta rože v pozno jesen. Ljubitelji solate cenijo kitajsko zelje in ohrovt. Hitrorastoče kapusnice kot so redkvice in rukole sejemo direktno na gredo v 14 dnevnih intervalih za bogat pridelek.
Nasvet med kapusnice sadimo zelišča in cvetlice, ki nam dopolnjujejo njihov okus in odganjajo škodljivce.
